Leposlovne objave

Tanja Tuma, Slovenske pesnice danes / Contemporary Women's Poetry in Slovenia,
Ljubljana, Slovenski P.E.N. 2016, Ženski odbor Slovenskega P.E.N., Bled, 2016, ISBN 978-961-93663-4-9 [dvojezična izdaja]:

Barbara Simoniti, Iz Zatišnosti (Društvo 2000 1997): Pozeba, Andante za flavto, Čaj ob petih / Frost, Andante for Flute, Tea at Five; Iz Vode (Ljubljana, Apokalipsa 2012): Morje I., Reka XIV., Reka XVI., Poplava XXII. / Sea I., River XIV., River XVI., Flood XXII.; prevod Barbara Simoniti; fotografija Janez Suhadolnik, 28–37 [življenjepis; 3 pesmi iz Zatišnosti, 4 pesmi iz Vode].

Dekleva, Milan [et al.], Moč lažnega,
Knjižna zbirka Žepna Beletrina, spremna beseda Milena Mileva Blažić, Ljubljana, Beletrina, 2015, ISBN 978-961-284-053-2:
Barbara Simoniti, Tetraeder, str. 65–76 [kratka zgodba].

Besedilo z naslovom „Tetraeder“ prihaja izpod peresa Barbare Simoniti in je tipično besedilo iskanja identitete. Prvoosebna pripoved v obliki glasnega monologa, napisanega v enem samem odstavku, na kratko pripoveduje fabulo o mladostniku, ki na podstrešju po naključju najde fotografije in stvari, na podlagi katerih ugotovi, da je imel brata dvojčka. To je dramatična situacija, na osnovi katere sledi pričakovan konflikt v obliki razčiščevanja s starši. Besedilo ostane odprto, ni zaključka, ni konca, zato je tipično postmodernistično besedilo, v katerem ni katarze oziroma pomiritve po zapletu. Motiv iskanja identitete je dominanten, motiv zaviranja je prikazan prek podobe preveč zaščitniških staršev, ki so otroka vzgajali v t.i. steklenem zvonu. Zato je logično pričakovati, da bo njegovo razkritje povzročilo tektonske premike. Motiv odkrivanja preteklega je vnos kaotičnega elementa v prvotno harmonijo, gre za velika etična vprašanja in analitično razkritje, saj se besedilo začne pred tem oziroma tik pred odkritjem pomembnih dokumentov iz preteklosti, ki usodno vplivajo na sedanjost in prihodnost. Junak to zamolčano dejstvo imenuje laž, na osnovi katere redefinira svojo identiteto. Glavni lik ne doživi maturacije oziroma dozorevanja, saj je točka kontrole zunaj njega, definira ga zunanjost, definira ga laž staršev, zato besedilo ne vsebuje individuacije, glavni lik je le iztirjen iz svoje identitetne krožnice. Avtorica je mladostniku pripisala odraslocentrični pogled, dolge monologe, reminiscence, ki jih občasno dopolni s kratkim slengizmom (fak). Pomembno vlogo v besedilu Barbare Simoniti imata atmosfera in okolje. Poanta besedila je, da četverokotnik postane trikotnik. V kontekstu teorije Human GPS bi rekli, da glavni književni osebi ostanejo tri pomembne identitetne točke. […]

Moč domišljije v vseh petih izbranih besedilih je silovit izraz […] avtorjev, ki jim je uspelo, vsakemu s svojo avtorsko poetiko, ubesediti eno najbolj zanimivih tem v problemski mladinski književnosti – prehod iz otroštva preko mladostništva v odraslost. […] Avtorji so književni čas prikazali kot linearni in profani čas urbanega okolja. Odlično je prikazan paralelizem med zunanjim in notranjim dogajalnim prostorom. […] Glavna tema vseh petih besedil je vrhunska – pot do samega sebe, ki jo avtorji predstavijo z raznoliko močjo domišljije in fabule. Pomembno je, da imajo besedila poleg literarne kakovosti, elementov humorja, ironije in distance tudi humanistične vrednote.
Milena Mileva Blažić

Niko R. Kolar in Vinko Ošlak, izbr. in ur., Slovenjegraška knjiga, pesmi, zgodbe in pričevanja,
Mestne knjige 11, Ljubljana, Slovenska matica, 2014, ISBN 978-961-213-246-0:
Barbara Simoniti, Voda, I., IX., XVII., str. 422–423 [pesmi].

Borovnik, Silvija, ur., Kliči me po imenu, Izbor iz krajše proze slovenskih avtoric,
Knjižna zbirka Beletrina, izbrala, uredila in spremno študijo napisala Silvija Borovnik,
Ljubljana, Študentska založba, 2013, ISBN 978-961-242-511-1:
Barbara Simoniti, Pesem za Evridiko in glas, 233–244 [kratka zgodba]; spremna beseda 408–409.

Črtice in novele v proznem prvencu Barbare Simoniti z naslovom Razdalje razodevajo ambiciozno literarno pisavo. Njeni liki so izobraženke, močne, samostojne in samosvoje ženske, ki navadno dobro vedo, kaj želijo v življenju doseči. Tak je tudi lik v besedilu „Pesem za Evridiko in glas“, ki v obliki prvoosebne pripovedi tematizira nemožnost pogovora med partnerjema, izhajajočo iz ljubezenskega razočaranja. Pripovedovalka te zgodbe je glasbenica, ki nadvse občutljivo sprejema svet okrog sebe, svojo ljubezen do moškega pa jemlje resno. Ko spozna, da jo je moški prevaral in zapustil, zaradi šoka izgubi glas. Že prvi ženski lik v tej zbirki je torej ženska, ki se zaveda svojih umetniških zmožnosti, a jih spričo ljubezenskega razočaranja ne razvije. V krajši prozi Barbare Simoniti, ki je napisana realistično, opažamo metaforično povezanost s svetom glasbe. Vidno je tudi avtoričino prizadevanje za zahtevnejši jezikovni izraz in izvirno metaforo.
Silvija Borovnik

Jereb, Elza, in Ifigenija Simonović,ur., Pero v njeni roki = Pen in her hand = Plumes de femmes / Večer slovenske poezije,
Ljubljana, Slovenski PEN, 2009, ISBN 978-961-91009-9-8 [dvojezična izdaja]:
Barbara Simoniti, 21–29, angleški prevod Ifigenija Simonović in B. S. [pesmi].

Novak Popov, Irena, ur., Antologija slovenskih pesnic,
Ljubljana, Tuma, 2007, ISBN 978-961-6682-02-2 (Zv. 3)
Barbara Simoniti, 287–292 [pesmi].

Kvantitativno in kvalitativno povečanje obsega „gradiva“ nakazuje pravo ekspanzijo slovenskih pesnic v devetdesetih letih, ko so končno suvereno in z dvignjeno glavo zakorakale vštric z moškimi avtorji. Vrednost in izjemnost te „ženske“ antologije pa se bo pokazala, kot pravi urednica zbirke, „šele v uresničenju sprememb: z vzpostavitvijo ločenega pesniškega kanona okrepiti moč samosvojega ženskega izročila, vgraditi več sporočil o drugačni drugosti v kolektivno zavest, podreti stereotip o drugorazrednosti ženskih glasov in medpesniško komunikacijo razbremeniti hierarhičnosti in enosmernosti“. Tanja Petrič
Tanja Petrič, Bukla, http://www.bukla.si/?action=books&book_id=1275

Berger, Aleš, ur., Slovenski pesniki o morju,
Ljubljana, Mladinska knjiga, 2006, ISBN 86-11-16972-7:
Barbara Simoniti, Otok [pesem].

Osojnik, Iztok, in Barbara Šubert, ur., Vilenica 2004: Mednarodna pisateljska nagrada,

Ljubljana, Društvo slovenskih pisateljev, 2004, ISBN 961-91010-6-5:
Barbara Simoniti, Pot nazaj/ The Way Back, 280–289 [kratka zgodba, odlomki].

Hrastnik, Nataša, ur., Ne bomo več pridne,
Vlada Republike Slovenije, Urad za žensko politiko,
Ljubljana, Mihelač, 1997, ISBN 961-201-174-5:
Barbara Simoniti, Mala nočna čokolada, 61–68 [kratka zgodba].

Hrastnik, Nataša, ur., Ženski zalivi,
Vlada Republike Slovenije, Urad za žensko politiko
Ljubljana, Mihelač, 1996, ISBN 961-201-158-3:
Barbara Simoniti, Katarina Ema, 109-117 [kratka zgodba].