Sončni obrat
ODLOMEK
Pred potovanjem
|
Podglas
|
Steklo
|
IZ OCEN
„Pesmi v Sončnem obratu so praviloma kratke, vsaka zase najpogosteje deluje kot ena samo pesniška podoba, razširjena, stopnjevana ali razdelana v novi večpomenskosti, ki jo pogosto nakazuje že naslov pesmi. Napetost se vzpostavlja z nasprotjem med silovitim in obrzdanim čustvovanjem, izklesanim z racionalnim dletom in izbrušenim jezikom. Kljub trpkosti v izpovedih naletimo tudi na humorno noto in ironične odtenke, saj pesnica ne ošvrkne zaman, da je vse, kar se prime svinčnika, gojena oblika laži, zato da nadaljuje ... V takšen ris se lahko ujamejo tudi okruški vsakdanjika, upesnjeni v drobnih verzih pa kljub temu zazvenijo kot epopeja. In to daje poeziji Barbare Simoniti prav poseben draž.“
Cvetka Bevc, „Barbara Simoniti, Sončni obrat, MK 2011“, Radio Slovenija, Program ARS, S knjižnega trga, 20. 6. 2011
„Poezija Barbare Simoniti v njeni tretji zbirki Sončni obrat prinaša predvsem veliko mero v sodobni poeziji pogosto malo cenjenega sentimenta, ki ga porajata opazovanje in merjenje intimnega položaja [...]. Sončni obrat prinaša že iz prvih zbirk znan ekonomičen, zglajen izraz, prost, dosledno kratek verz, sestavljen bodisi iz ene besede bodisi iz ene povedi. Pesmi so smotrnosti zavezane tudi v osredotočenju na en sam doživljaj, zamisel, vpogled, odziv, odpirajo se v eno samo smer in v en sam smisel. Pesmi so tako sestavljene iz ene same plasti, njihova napetost pa raste iz vrhnje ravnine te poezije, iz strogega pomena ubesedenega. V večini pesmi je prepoznaven postopek, ko se prvotno izgrajena podoba preporodi, kdaj izrodi, v novo podobo, ki je s prvo navadno že v odnosu: bodisi kot njena ustaljena metafora, bodisi pripada skupnemu tematskemu polju. Take pesemske strukture so pogosto privlačne, najbolj prepričljiv pa je način, kako se nove podobe komajda opazno, diskretno naselijo v pesmih in zasidrajo pomen.“
Mojca Pišek: „Kot panoji dolgočasne razstave“, Črnilo na prstih, Barbara Simoniti; fotografija Gregor Simoniti, Dnevnik, Kultura, torek, 3. maja 2011, str. 17.