Spletna stran Barbare Simoniti

Sončni obrat

 

Simoniti, Barbara, Sončni obrat  

Barbara Simoniti 

Sončni obrat

Zbirka Nova slovenska knjiga

Urednica: Nela Malečkar
Naslovnica: Alenka Sottler
Oprema: Radovan Jenko
Fotografija avtorice: Gregor Simoniti
Izdaja: Ljubljana, Mladinska knjiga, 2011

98 strani

ISBN 978-961-01-1507-6
[pesniška zbirka]

 

 

 

ODLOMEK

 

Pred potovanjem


Okoli sebe
razpostavljam
škatlice
z rezervnimi deli:
nekaj gumbov,
zavitek čaja
in dobro lepilo.
Brez tega
ne grem nikamor,
saj nikoli ne vem,
kdaj mi spet odleti
kos duše,
ki je nisem znala
zavarovati
z ovojnino
površnosti.

Podglas


Enoglasnosti
je konec;
izpela se je
kakor šipa,
ko poči
v nemilem
mrazu.
Stalno me
spremlja
basso continuo
preteklosti,
moj drugi jaz,
neuslišani glas,
ki sem ga
pustila
nekoč nekje
ob poti.

Steklo


Ustnice postanejo
blazinica bucik,
ko te odpošiljam
kot paket:
Pazi, lomljivo,
saj ne morem
vedeti,
v koliko kosih
te dobim jutri,
če sploh,
s poljubom
in vsega
ali le sesuto
škatlo prebliskov,
kalejdoskop
iz neke dvojine.

 

 

 

IZ OCEN


„Pesmi v Sončnem obratu so praviloma kratke, vsaka zase najpogosteje deluje kot ena samo pesniška podoba, razširjena, stopnjevana ali razdelana v novi večpomenskosti, ki jo pogosto nakazuje že naslov pesmi. Napetost se vzpostavlja z nasprotjem med silovitim in obrzdanim čustvovanjem, izklesanim z racionalnim dletom in izbrušenim jezikom. Kljub trpkosti v izpovedih naletimo tudi na humorno noto in ironične odtenke, saj pesnica ne ošvrkne zaman, da je vse, kar se prime svinčnika, gojena oblika laži, zato da nadaljuje ... V takšen ris se lahko ujamejo tudi okruški vsakdanjika, upesnjeni v drobnih verzih pa kljub temu zazvenijo kot epopeja. In to daje poeziji Barbare Simoniti prav poseben draž.“
Cvetka Bevc, „Barbara Simoniti, Sončni obrat, MK 2011“, Radio Slovenija, Program ARS, S knjižnega trga, 20. 6. 2011

 


„Poezija Barbare Simoniti v njeni tretji zbirki Sončni obrat prinaša predvsem veliko mero v sodobni poeziji pogosto malo cenjenega sentimenta, ki ga porajata opazovanje in merjenje intimnega položaja [...]. Sončni obrat prinaša že iz prvih zbirk znan ekonomičen, zglajen izraz, prost, dosledno kratek verz, sestavljen bodisi iz ene besede bodisi iz ene povedi. Pesmi so smotrnosti zavezane tudi v osredotočenju na en sam doživljaj, zamisel, vpogled, odziv, odpirajo se v eno samo smer in v en sam smisel. Pesmi so tako sestavljene iz ene same plasti, njihova napetost pa raste iz vrhnje ravnine te poezije, iz strogega pomena ubesedenega. V večini pesmi je prepoznaven postopek, ko se prvotno izgrajena podoba preporodi, kdaj izrodi, v novo podobo, ki je s prvo navadno že v odnosu: bodisi kot njena ustaljena metafora, bodisi pripada skupnemu tematskemu polju. Take pesemske strukture so pogosto privlačne, najbolj prepričljiv pa je način, kako se nove podobe komajda opazno, diskretno naselijo v pesmih in zasidrajo pomen.“
Mojca Pišek: „Kot panoji dolgočasne razstave“, Črnilo na prstih, Barbara Simoniti; fotografija Gregor Simoniti, Dnevnik, Kultura, torek, 3. maja 2011, str. 17.


 

Za boljšo uporabniško izkušnjo ter za analizo prometa uporabljamo spletne piškotke. Z nadaljevanjem ogleda spletne strani, se strinjate z uporabo. Več informacij

Spletni piškotki