|
|
|
Po končanem študiju leta 1987 je postala asistentka za angleško književnost na (takratni) Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru. Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je leta 1990 magistrirala iz angleške književnosti z nalogo o Gulliverjevih potovanjih Jonathana Swifta v slovenskih prevodih in priredbah za otroke. Leta 1995 je doktorirala iz literarnih znanosti z nalogo o ubesedovanju in prevajanju nonsensa v Alici v Čudežni deželi Lewisa Carrolla.
Od leta 1995 je svobodna pisateljica in prevajalka in živi v Ljubljani. Postala je članica Društva slovenskih pisateljev, Društva slovenskih književnih prevajalcev, Slovenskega centra PEN, Slovenske matice in Slovenske sekcije IBBY. V SC PEN je bila šest let članica Upravnega odbora. Leta 2013 je bila med soustanoviteljicami Mire, Ženskega odbora SC PEN, in je članica njenega Upravnega odbora. Prevedla je prek 30 knjig s področja družboslovja, mednarodnih odnosov in zgodovine (iz angleščine), pa tudi umetnostne zgodovine, kulturne dediščine in konservatorstva (v angleščino). Za Slovenski veliki leksikon Založbe MK je sestavila 372 geselskih člankov iz angleške literature.
Več let je sodelovala v kritiškem omizju Knjižne presoje na Avstrijskem Koroškem, vodila pesniške delavnice in literarne pogovore, med drugim Besedovanja s pesnico Barbaro Korun v Cankarjevem domu v Ljubljani; v zadnjem času večere SC PEN in Mire v Ljubljani in drugod. S kitaristko Katjo Porovne-Silič je nastopala na številnih vabljenih branjih po vsej Sloveniji. Njene pesmi in kratke zgodbe so v prevodu izšle v literarnih revijah v Avstriji, na Poljskem, Hrvaškem in v Makedoniji; v antologijah v Sloveniji, Avstriji, kmalu tudi v Izraelu in ZDA. Od izida knjige Močvirniki je pogosta gostja pogovorov in branj po šolah, knjižnicah, knjigarnah in bralnih festivalih, v Sloveniji in tujini.
Barbara Simoniti je izdala štiri pesniške knjige: Zatišnost (1997), Zlati dež (2000), Sončni obrat (2011) in Voda (2012), knjigo novel Razdalje (1998), v strokovno knjigo predelan doktorat Nonsens (1998), knjigo za otroke Močvirniki, Zgodbe iz Zelene Dobrave, z ilustracijami Petra Škerla (2012) in slikanico Andrej Nespanec, prav tako z ilustracijami Petra Škerla (2014). Leta 2015 je pripravila in uredila prvo integralno kritično izdajo Butalcev Frana Milčinskega.
Pisanje je Barbari Simoniti poklic in prevajanje služba; ločnico med njima potegne tako, da se službeno ukvarja predvsem s strokovnimi besedili. Piše poezijo in kratke prozne oblike, v zadnjem času tudi živalske povesti za otroke in slikanice. Vse njeno delo izhaja iz smeri, ki si jih je začrtala že med študijskim časom: po duši je pesnica, v poeziji jo zanimata pretanjenost jezika in sporočilnost zamolčanega. V prozi je stilistka, s pesniškim odnosom do jezika in notranje napetosti besedila; stalno zasleduje pripovedovanje kot vir človeškosti.
₪
Portretne fotografije Barbare Simoniti: Gregor Simoniti;
gotska sveta Barbara iz cerkvice sv. Barbare na Legnu pod Slovenjgraškim Pohorjem;
Koroški pokrajinski muzej Slovenj Gradec: srednjeveški obraz mladeniča s pečnice: Tomo Jeseničnik;
Dolenjski muzej: železnodobne jagode ogrlic s Kapiteljske njive v Novem mestu: Borut Križ;
Narodni muzej Slovenije: neandertalska piščal iz Divjih bab na Idrijskem: Tomaž Lauko;
William Morris (1834–1896), angleški oblikovalec, pisatelj, prevajalec in aktivist: vzorec za keramiko;
Ljubljansko barje: samec barjanske žabe – plavček, ki se med parjenjem obarva modro: Petra Draškovič;
Mestni muzej Ljubljana: koliščarsko prakolo z Ljubljanskega barja, staro 5200 let: Matevž Paternoster;
Kepler-444, najstarejša zvezda, ki so jo odkrili astronomi, stara 11, 2 milijarde let: EPA SK.
|
